Nasveti za krepitev zdravja
Delovna terapija, praznujemo podporo k samostojnosti in vključevanju
Okt
Delovna terapija je zdravstvena stroka, ki ljudem pomaga, da kljub boleznim, poškodbam ali oviram ponovno pridobijo ali ohranijo samostojnost pri vsakodnevnih dejavnostih.
Vsako leto 27. oktobra po vsem svetu obeležujemo Svetovni dan delovne terapije. Ta dan je namenjen ozaveščanju o pomenu delovne terapije, vlogi delovnih terapevtov in njihovem prispevku k izboljšanju kakovosti življenja ljudi vseh starosti. Pobudo za praznovanje je uvedla Svetovna zveza delovnih terapevtov (WFOT), ki vsako leto izbere tudi temo, s katero poudari aktualne izzive in priložnosti v stroki.
Kaj je delovna terapija?
Delovna terapija (v angl. Occupational Therapy – OT) je oblika zdravljenja, ki pomaga izboljšati sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Pomaga lahko pri učenju gibanja v neposrednem okolju ali pri uporabi različnih pripomočkov, da bodo pacienti dejavnosti opravljali varno in samostojno.
Delovno terapijo se predpiše po travmi ali poškodbi. Nekateri jo izvajajo za obvladovanje simptomov kroničnih bolezni ali invalidnosti.
Delovna terapija pomaga ljudem živeti kar se da samostojno. Beseda »occupation« v delovni terapiji ne pomeni nujno poklica ali dela – čeprav jo nekateri res uporabljajo za vrnitev na delo po poškodbi. Pomeni katerokoli vsakodnevno dejavnost, ki jo posameznik izvaja.
Delovno terapijo izvaja delovni terapevt – strokovnjak, ki bo poskrbel, da boste med terapijo varni in ustrezno podprti. Študij delovne terapije se pri nas izvaja na Zdravstveni Fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kaj obravnava delovna terapija?
Delovna terapija lahko pomaga pri katerikoli poškodbi, bolezni ali invalidnosti, zaradi katere je težje opravljati vsakodnevne naloge. Otroci lahko potrebujejo pedijatrijsko delovno terapijo, ki je posebej prilagojena mlajšim bolnikom.
Delovno terapijo lahko potrebujete med okrevanjem po poškodbah ali travmah, kot so:
- zlomi kosti,
- opekline,
- sindrom karpalnega kanala,
- možganska kap,
- amputacija,
- travmatska poškodba možganov,
- poškodba hrbtenjače,
- poškodbe rok.
Ljudje z določenimi kroničnimi boleznimi pogosto potrebujejo delovno terapijo:
- spina bifida,
- rak,
- multipla skleroza (MS),
- cerebralna paraliza,
- Parkinsonova bolezen.
Delovna terapija je koristna tudi za osebe z različnimi invalidnostmi, kot so:
- motnje avtističnega spektra,
- razvojne zamude,
- Downov sindrom.
Nekateri potrebujejo delovno terapijo tudi po operacijah, kot so:
- artroplastike (zamenjave sklepov),
- operacije hrbtenice ali glave,
- abdominalne operacije,
- amputacije.
Intervencije v delovni terapiji
Intervencije so orodja, viri ali spremembe v okolju ali rutini, ki pomagajo bolje opravljati naloge.
Pogosta oblika intervencije je učenje uporabe pripomočkov za pomoč pri gibanju, kot so proteze ali invalidski vozički. Terapevt pacienta nauči, kako jih varno in učinkovito uporabljati v vsakodnevnem življenju.
Včasih delovna terapija vključuje tudi vaje za povečanje moči in koordinacije, bodisi po poškodbi ali zaradi splošne utrujenosti.
Delovni terapevti lahko sodelujejo tudi s strokovnjaki za duševno zdravje, če pacient sooča s čustvenimi ali psihičnimi težavami.
Vsak posameznik ima edinstvene potrebe, zato terapevt oblikuje načrt glede na fizične, duševne in socialne cilje. Delovna terapija pomaga izboljšati sposobnost izvajanje vsakodnevnih dejavnosti in živeti čim bolj samostojno.
Tako delovno terapijo kot fizioterapijo lahko izvajamo samostojno, več o temu smo pisali v članku Domača fizioterapija: kako si pomagati med terapijami.
Pacientu pomaga lahko, da varno ponovno nauči:
- oblačiti,
- jemati zdravila,
- nakupovati,
- voziti,
- uporabljati računalnik ali drugo tehnologijo.
To ni popoln seznam dejavnosti, ampak le primeri.
Tveganja in koristi delovne terapije
Koristi delovne terapije
Delovna terapija vam pomaga najti načine za dosego ciljev gibanja in dejavnosti, hkrati pa zagotavlja vse potrebne vire. Je del celostnega načrta zdravljenja, ki izboljšuje tako fizično kot duševno zdravje.
Terapevt vas poveže z dodatnimi čustvenimi ali socialnimi viri, da se boste v vsakdanjem življenju počutili varno in podprto.
Tveganja delovne terapije
Delovna terapija je zelo varna in učinkovita. Ima le majhno tveganje za poškodbe – podobno kot pri vsaki telesni dejavnosti. Z terapevtom se pacient pogovori, kako varno izvajati dejavnosti doma, zlasti če poizkuša nove ali zahtevnejše naloge brez nadzora.
Okrevanje in pričakovanja
Delovna terapija je vsekakor vredna truda. Začetki so lahko zahtevni, saj vključujejo premagovanje fizičnih in psihičnih omejitev. Pacienti se lahko počutijo utrujeno, izčrpano ali pod stresom – kar je povsem normalno. Terapevt vam bo pomagal postaviti realne cilje in vas podpiral na poti okrevanja.
Kakšna je razlika med delovno terapijo (OT) in fizioterapijo (PT)?
Obe terapiji pomagata izboljšati gibanje in varnost telesa, vendar imata različna cilja:
- Delovna terapija (OT) se osredotoča na izvajanje vsakodnevnih dejavnosti in doseganje čim večje samostojnosti.
- Fizioterapija (PT) pa se ukvarja z izboljšanjem telesne gibljivosti, moči in zmanjševanjem bolečine ali togosti.
Včasih potekata sočasno, saj imata podobne cilje, vendar različne pristope.
Zakaj je Svetovni dan delovne terapije pomemben?
Svetovni dan delovne terapije je priložnost, da se širša javnost seznani z vrednostjo te stroke. Delovni terapevti so pogosto tihi junaki zdravstvenih timov – pomagajo otrokom s posebnimi potrebami, podpirajo ljudi po poškodbah, boleznih, možganskih kapeh ali duševnih motnjah, ter starejšim omogočajo aktivno in varno staranje.
Svetovni dan delovne terapije nas spominja, kako pomembno je, da ljudje ohranjajo svojo vlogo, samostojnost in smisel v vsakdanjem življenju. Delovni terapevti s svojim znanjem in srčnostjo pomagajo graditi bolj vključujočo družbo, kjer ima vsak posameznik priložnost, da razvija svoje zmožnosti in doseže svoje cilje.