Fizioterapevti in zobozdravniki imajo svoje lastne metode ocenjevanja pacientov z orofacialnimi težavami. Za dosego boljše usklajenosti pri diagnosticiranju orofacialnih težav med različnimi strokovnimi področji je bila leta 1992 ustanovljena mednarodna standardizacija (*1). Ta se je imenovala Raziskovalni diagnostični kriteriji za temporomandibularne motnje (RDC/TMD).
RDC/TMD ima dve osrednji točki ocenjevanja. Na osi 1 opisujejo fizični pregled, osa 2 pa pomaga določiti biopsihosocialne dejavnike. Na žalost za os 1 veljavnost ni bila dovolj visoka. To pomeni, da je bila možnost prepoznavanja oseb z orofacialnimi težavami le 70%.
Za os 2 je bila veljavnost nekoliko boljša, vendar obstoječi testi niso bili vedno preprosti za uporabo in so vzeli veliko časa. Na podlagi teh spoznanj se je odločilo za posodobitev tega protokola, ki je bila objavljena v članku Schiffman et al leta 2014 (*2). Nov, revidiran in rahlo spremenjen protokol se imenuje DC/TMD.
Kaj je novega?
V novem DC/TMD protokolu (diagnostični kriteriji za temporomandibularne motnje) fizičnega pregleda osi 1 vključuje naslednje teste. Med oceno pregleda odpiranje ust in tudi premike na stran in naprej. Lahko se izvede palpacija sklepa, pri čemer se pozornost usmeri tudi na morebitne hrupne pojave v predelu čeljusti. Poleg tega se lahko izvede palpacija žvečilnih mišic.
Za os 2 je opisana uporaba več vprašalnikov. Razlikujejo se med preprostimi presejalnimi testi, ki se lahko uporabljajo v vsakodnevni praksi, in nekaterimi razširjenimi testi, ki se bodo verjetno uporabljali v kliničnem okolju. Za fizioterapevta so pomembni 5 presejalnih testov. To so Vprašalnik o zdravju pacienta-4 (PHQ-4), Ocenjevalna lestvica kronične bolečine (GCPS), Risba bolečine na glavi/čeljusti/telesu, Omejitev funkcionalnosti čeljusti (JFLS) in Seznam oralnih vedenj (OBC).
Ta protokol pregleda privede do novih meril za dvanajst pogostih diagnoz v tem DC/TMD. Novi DC/TMD ima klasifikacijo težav v čeljustnem predelu, povzročenih s strani mišic, sklepov, diska in subluksacije ali glavobola, povezanega s to regijo. Razlike v primerjavi s starim protokolom so dodatek glavobola, ki je povezan s čeljustnim sklepom, dislokacija diska z zmanjšanjem, občasno omejeno odpiranje ust in subluksacija.
Diagnostični kriteriji za temporomandibularne motnje. Klinična praksa
Novi diagnostični kriteriji za temporomandibularne motnje (DC/TMD) nam zagotavlja veljavno orodje, ki ga lahko uporabljajo različni strokovnjaki. Za os 1 se je njegova veljavnost izboljšala (Občutljivost > 0,86, Specifičnost > 0,98). Os 2 je enostavnejši za upoštevanje in zahteva manj časa kot izvirni zaradi prilagoditve 5 preprostim presejalnim testom.
Za terapevta CRAFTA je poznavanje tega orodja za ocenjevanje pomembno. Ne samo za interpretacijo vrste orofacialne bolečine, s katero se soočate v svoji vsakodnevni praksi, ampak tudi za komunikacijo z drugimi strokovnimi področji. Seveda mora vse to biti videni v celotnem konceptu kliničnega sklepanja. Multifaktorska ocena bo obsežnejša kot samo DC/TMD.
Iskanje reprodukcije primerljivih znakov in simptomov, razumevanje prispevnih dejavnikov in izvajanje vsega tega v vaše ravnanje lahko pripelje do ustrezne obravnave. Vas zanima več o DC/TMD? Več o tem lahko preberete na internetu (*3).
Miranda Hanskamp, Fizioterapevt, OMT, CRAFTA®
*1: Originalni članek je bil objavljen leta 1992, Dworkin in LeResche v reviji The Journal of Craniomandibular Disorders, Facial & Oral Pain
*2: Schiffman et al. 2014. Diagnostični kriteriji za temporomandibularne motnje (DC/TMD) za klinično in raziskovalno uporabo: priporočila mednarodne mreže RDC/TMD in interesne skupine za orofacialno bolečino. J. Oral Facial Pain Headache 28, 1: 6–27
*3: https://ubwp.buffalo.edu/rdc-tmdinternational/tmd-assessmentdiagnosis/rdc-tmd/translations/